Psevdostrankarska hobotnica
Civilno družbo so ugrabili. Vrnimo jo ljudem.
Onkraj trgov in države sta skupnost in civilna družba. Preden se je vloga države razrasla na današnjo, so kot plod sodelovanja v skupnosti pogosto vzklile organizacije, ki so urejale marsikaj, za kar danes ljudje refleksno kličejo državo. Zgodovina je tega polna. Britanske »Friendly Societies«, na primer, so članom davno pred institucijami socialne države zagotavljale bolniško, zdravniško oskrbo za družinske člane in pogrebnino; bratske organizacije v ZDA so gradile in upravljale celo bolnišnice – pogosto v najbolj socialno šibkih skupnostih.11 Za britanske Friendly Societies: Penelope Ismay, Trust Among Strangers: Friendly Societies in Modern Britain (2019); za širši okvir prostovoljne vzajemnosti pred socialno državo David G. Green, Reinventing Civil Society: The Rediscovery of Welfare Without Politics (1993). Za ameriške bratske bolnišnice David T. Beito, From Mutual Aid to the Welfare State: Fraternal Societies and Social Services, 1890-1967 (2000), zlasti 10. poglavje. Obrtni sindikati pa so mestoma skrbeli za usposabljanje in izobraževanje svojih članov, da so ti tudi ob večjih premikih v panogi ali tehnoloških prevratih lahko ostali konkurenčni na trgu dela.22 Namesto kartelnega dogovarjanja, ki omejuje ponudbo dela, lahko sindikati tako prispevajo k dvigu človeškega kapitala članov. Richard B. Freeman in James L. Medoff, What Do Unions Do? (1984); James Bessen, Learning by Doing: The Real Connection between Innovation, Wages, and Wealth (2015). Celo londonska borza vrednostnih papirjev se je rodila v kavarniških klubih, ki so kot članske organizacije sami oblikovali norme o tem, kako izključiti investitorje, ki so se izkazali za nepoštene poslovne partnerje.33 Edward P. Stringham, Private Governance: Creating Order in Economic and Social Life (2015), 5. poglavje. Tudi na Slovenskem tega ni manjkalo, od dobrodelnih in izobraževalnih organizacij, kot je bila Vincencijeva družba, do Krekovih hranilnic, s katerimi so skupnosti vzpostavile cel vzporeden finančni sistem in nemalo prispevale k ohranjanju slovenske identitete znotraj Avstro-Ogrske.44 Namesto po knjigo tokrat krenite kar v Muzej bančništva Slovenije! In hej, tudi ta deluje pod okriljem gospodarske družbe.
Čeprav je država odtlej na mnogo področjih prostovoljno organiziranje izpodrinila, civilna družba tudi danes še zdaleč ni obroben dejavnik. Srečamo jo na vsakem koraku. Ne le v medijsko odmevnih trenutkih, ko dobrodelneži vskočijo zbirat denar za bolne otroke, ki jih državno zdravstvo pusti na cedilu, ampak tudi ob bolj prešernih vsakdanjih aktivnostih. V športnih društvih, kjer se rodijo tako majhna veselja kot velike zvezde, v mladinskih in medgeneracijskih izobraževalnih programih… Pa tudi na lokalne gasilce, če je vse po sreči, verjetneje naletite na veselici kot ob nesreči ali požaru. Čeprav seveda bolj resno računate nanje pri slednjem! V takšnih kontekstih hitro vidimo, da civilna družba opravlja nepogrešljivo vlogo pri izvedbi nekaterih temeljnih storitev v skupnosti, ki jih univerzalno cenimo. Poleg gašenja požarov tako slovenska civilna družba na primer postavlja in vzdržuje tudi mrežo defibrilatorjev po vsej državi in preko nje se izvajajo številni programi skrbi za starejše in invalide.
Tudi v trenutkih izrednih razmer se rado pokaže, kako ljudje na terenu lahko kak problem svoje skupnosti, če jim država ni na poti, z malo dobre volje sami naslovijo. V zadnjih letih se je vtisnil v spomin primer s Koroške. Avgusta 2023, ko je narasla Meža na Prevaljah huje poškodovala most do Leš in odrezala dostop do okoli 1.500 prebivalcev in prizadete poslovno-obrtne cone, lokalni podjetnik Ambrož Duler ni čakal na državo. Čez noč je zvaril dvaindvajset metrov dolg most in samoiniciativno znova povezal odrezani breg. Takrat sem komentiral, da je to majhen utrinek sveta, ki je mogoč, kadar ni treba ugoditi tisoč in enemu predpisu in od vseh mogočih institucij pridobiti morja dovoljenj – in da si velja to zapomniti tudi za čas neizrednih razmer.55 Duler je takrat ocenil, da je bil strošek doniranega mostu okoli 10 tisoč evrov, arhitekt Matevž Granda pa, da bi bile v primeru javnega razpisa samo ponudbene cene izvajalcev najbrž več desetkrat toliko, kaj šele skupen strošek mostu. Vir: Matevž Granda, »Ambrožev most«, Outsider, 10. 8. 2023. Nadobudne raziskovalce pa sem pobaral, naj izkoristijo tovrstne priložnosti za terenske raziskave, kakršne so njihovi kolegi v ZDA opravili ob orkanu Katrina. Tudi tam je na primer trgovec Walmart prizadetim dostavil vodo, hrano in zdravila dneve pred zveznimi oblastmi, okrevanje pa so poganjali tudi drugi lokalni trgovci, cerkvene in sosedske organizacije ter prostovoljci.66 Glej Virgil Henry Storr, Stefanie Haeffele-Balch in Laura E. Grube, Community Revival in the Wake of Disaster: Lessons in Local Entrepreneurship (2015); za Walmartovo zgodbo specifično pa Steven G. Horwitz, »Wal-Mart to the Rescue: Private Enterprise’s Response to Hurricane Katrina«, The Independent Review 13, št. 4 (2009).
Ob takšnih dogodkih pogosto vidimo, kako oddaljeno je državno uradništvo od potreb ljudi na terenu in kako okorno in neživljenjsko državno delovanje glede na potrebe skupnosti. Civilna družba in podjetja z lokalnim znanjem ter logistiko pa se lahko pogosto precej bolje odrežejo.
Slovenci takšno civilno družbo izkazano cenimo. Prostovoljno ji namenjamo čas in denar. Leta 2022 je v formalnem prostovoljstvu sodelovala dobra petina Slovencev, starih 16 let ali več, v neformalnem pa skoraj tretjina; pri obeh smo krepko nad evropskim povprečjem, prehitevajo nas le Nizozemska in del severnoevropskih držav.77 Leto 2022 je sicer metodološko neugodno. Anketa je bila opravljena kmalu po koronakrizi, ko je bil dejanski delež prostovoljstva najbrž podcenjen (a računam, da podobno podcenjen pri nas in v tujini). Eurostat to primerjavo (modul EU-SILC) objavlja le vsakih šest let, zato je 2022 zaenkrat najnovejši primerljiv podatek.
Kolikšen delež ljudi sodeluje v prostovoljstvu?
Delež oseb (16+), ki so v 12 mesecih opravile formalno ali neformalno prostovoljno delo.
Leta 2024 je 43 odstotkov Slovencev, starih 15 let ali več, odgovorilo, da so v zadnjem mesecu darovali v dobrodelne namene. Četudi smo morda pri vsotah skromni, zavest darovanja v namen dobrodelnih in obče koristnih dejavnosti tako vsekakor je prisotna.88 Vir: Charities Aid Foundation, World Giving Index 2024 (anketa Gallup World Poll; starost 15+; samoocena darovanja denarja v zadnjem mesecu). CAF je s to izdajo sklenil serijo World Giving Index in jo leta 2025 nadomestil z World Giving Report, ki poleg udeležbe uvaja novo krovno merilo – povprečni delež dohodka, namenjen darovanju (dobrodelnim in verskim organizacijam ter neposredno pomoči potrebnim). Po tem merilu Slovenci v povprečju darujemo 0,51 % dohodka; nizek delež je splošen evropski vzorec – Evropa je s povprečjem 0,64 % med celinami najskromnejša.
Kolikšen delež ljudi daruje v dobrodelne namene?
Delež oseb (15+), ki so v zadnjem mesecu darovali denar v dobrodelne namene.
Prav je tako začeti. Doslej opisano namreč ni izjema, ampak velika večina civilne družbe. Med dobrimi 27 tisoč registriranimi nevladnimi organizacijami prevladujejo gasilska (~175 tisoč članov)99 Članstvo gasilskih društev: Gasilska zveza Slovenije, »Poročilo o realizaciji programa dela za leto 2024« – 175.139 članov in članic v 1.298 prostovoljnih gasilskih in 38 prostovoljnih industrijskih gasilskih društvih (31. 12. 2024). GZS je medtem že objavila tudi »Poročilo o realizaciji programa dela za leto 2025« – 175.927 članic in članov konec leta –, a zaradi primerljivosti z drugimi podatki o civilni družbi, ki segajo le do 2024, navajam stanje konec 2024., športna, dobrodelna in invalidska društva.1010 V Sloveniji je registriranih 27.374 nevladnih organizacij: 22.955 društev, 4.160 zavodov in 259 ustanov (CNVOS, »Število NVO«, stanje 1. 7. 2026). Status delovanja v javnem interesu jih ima 6.288 in več kot polovica teh organizacij ima status izključno na področju športa ali zaščite in reševanja.1111Ker status delovanja v javnem interesu organizacija lahko pridobi na več področjih hkrati, je veljavnih statusov (7.069) več kot organizacij s statusom (AJPES, Evidenca nevladnih organizacij v javnem interesu, junij 2026). Največ par sto, kakšen odstotek od vseh registriranih organizacij, pa ima za osrednjo dejavnost neko obliko političnega zagovorništva.1212 Točno število je odvisno od tega, kako ozko zarišemo mejo. Status v javnem interesu ima na izrecno zagovorniških področjih – človekove pravice in varstvo pred diskriminacijo, enake možnosti žensk in moških, integriteta v državi in civilni družbi, varstvo potrošnikov, razvoj nevladnih organizacij, mediji, pravosodje, migracije – 48 organizacij. Če dodamo vsa področja, kjer civilna družba pretežno zagovarja in oblikuje politike – okolje in naravo, razvojno sodelovanje, prostor in stanovanja, energijo, digitalno družbo, upravne reforme, trajnostno mobilnost –, jih je okoli 150; z družino vred okoli 190. Potem je pa še prgišče takšnih, ki sodijo v enega teh opisov, a nimajo statusa organizacije v javnem interesu. Vir: AJPES, Evidenca nevladnih organizacij v javnem interesu (april 2026). In tudi ta odstotek sam po sebi ni problem. Nasprotno, aktivno državljanstvo je lahko še kako dragoceno. Ob ustavi in delitvi oblasti lahko predstavlja dodatno varovalko – nekakšno policentrično protiutež politični moči oblasti. Tudi sam sem kdaj tako deloval.
A protiutež je civilna družba lahko, ko odgovarja državljanom, ne politiki ali uradništvu. Ko jo državljani plačujemo po lastni izbiri, odgovarja nam; ko jo z našimi davki preko razpisov plačuje politika, začne odgovarjati njej – in protiutež se sprevrže v podaljšek. Uspeha takšne organizacije ne določa več to, kako dobro služi ljudem, ampak to, kako spretno krmari med razpisi. Ekonomika politike to imenuje lov na rente.
Tržni proces je iskanje in preizkušanje rešitev ob povratni zanki konkurence ter dobičkov in izgub. Ta proces odkriva, kateri poslovni modeli so učinkoviti in kateri produkti in storitve ljudem ustvarjajo vrednost. Kupci z vsako izbiro sodimo in tudi podjetniške napake se v tem procesu izkažejo za koristne, saj se iz njih lahko učijo tudi drugi akterji na trgu. Lov na rente pa je tekma za politično dodelitev sredstev. Povsem drugačen, neproduktiven tip podjetnosti, brez preizkušanja poslovnih modelov, brez sodbe kupcev, brez povratnih zank, ki bi gnale k izboljšanju.1313 Glej F. A. Hayek, The Market and Other Orders (2014). William J. Baumol, »Entrepreneurship: Productive, Unproductive, and Destructive«, Journal of Political Economy 98, št. 5 (1990), str. 893-921. Čas, talent in denar, ki bi sicer lahko šli v boljše storitve in nove ideje, tako poniknejo v dvorjenju politiki, izpolnjevanju razpisne dokumentacije in lobiranju.
Ko sem že pilil zadnji osnutek tega članka, je skoraj učbeniški primer ekonomskega bremena lova na rente ponudil eden od vidnejših aktivistov zelenih politik pri nas:
Arhiviran posnetek — izvirna objava ni več dosegljiva. na X ↗
Malek sicer tarna zaradi preklica razpisa v zadnjem trenutku, a kar opiše, drži ob vsakem takem razpisu. Posamezniki in organizacije porabijo ogromno sredstev za lov na rente. Vsak akter je racionalno pripravljen v lovu na rento potrošiti sredstva do višine pričakovane vrednosti rente; ker pa se za rento potegujejo mnogi akterji, dobili pa jo bodo le nekateri, je verjeten in pogost razplet, da v seštevku ta lov na rente potroši veliko več sredstev, kot jih renta naposled ustvari, celo če je modro porabljena. Sama prisotnost političnih rent ustvarja motivacije, ki ženejo akterje v družbeno škodljivo igro negativne vsote.1414 Kanonična obravnava rentništva: Gordon Tullock, The Rent-Seeking Society (2005).
Prva reakcija na povedano je morda: torej izločimo iz civilne družbe ta politični del in ga obravnavajmo ločeno. Depolitizirajmo civilno družbo! A to je past, ki se ji velja izogniti. Poštene meje okoli »političnega« ni, in kdor jo vleče – aktualna oblast – jo bo vlekel sebi v prid. Sebi naklonjene politične sile lahko identificira kot obče koristno izobraževanje, sebi nenaklonjene politične sile pa kot politični aktivizem. Težava pa ni v političnem delovanju samem po sebi, ampak v prisilnem financiranju. Ne zapletimo se torej v razpravo o tem, kdo je političen in kdo nepolitičen, kdo naš in kdo njihov… Relevantno vprašanje je: Kdo odloča o denarju? Politika preko razpisov ali državljani sami? Prizadevati si velja za slednje.
Poglejmo torej, kako je z denarnimi tokovi. Zadnji celoviti podatki javnega financiranja civilne družbe so na voljo za leto 2024. Takrat je bilo tem organizacijam skupaj namenjenih okoli 650 milijonov evrov javnih sredstev, kar je več kot dvakrat toliko, kot smo isto leto namenili, na primer, za sodišča in druge pravosodne organe (300,1 milijona evrov).1515 Vir: CNVOS, »Obseg javnega financiranja nevladnih organizacij v 2024«, november 2025. CNVOS objavi letni agregat z enoletnim zamikom. Med pisanjem so sicer izšli preliminarni podatki FURS o dohodninskih donacijah za 2025, a ti pokrivajo le eno od petih vej agregata (dohodnina se za leto 2025 izplača šele do septembra 2026), zato celovita primerjava z njimi še ni mogoča. CNVOS navaja 648,1 mio EUR, moj registrski seštevek 650,6 mio – razlika je le v datiranju donacij dohodnine (gl. op. 16).
Od teh 650 milijonov je dobrih 203 milijone šlo za osebno asistenco, ki v resnici sodi v ločeno razpravo, saj gre za zakonsko pravico socialno-zdravstvene oskrbe invalidov, ne pa kakšno klasično financiranje civilne družbe. Od preostalega je 431 milijonov razdelila politika, komaj 16,7 milijona (ali 2,6 odstotka) sredstev pa smo preko mehanizma donacij deleža dohodnine usmerili državljani sami.1616 Krog upravičencev in zgornjo mejo (1 % obračunane dohodnine) določa 142. člen ZDoh-2. Navedenih 16,7 mio EUR so dohodninska sredstva, ki so jih državljani namenili za davčno leto 2024 (FURS jih izplača v dveh tranšah, do 30. septembra 2025 in do 31. januarja 2026). To rezino bi bilo načeloma najnatančneje datirati po izplačilu, kakor dela CNVOS – a njihov izplačilni niz je v letih 2020-2022 onesnažen z enkratno pomočjo iz interventnih (COVID/PKP) zakonov, ki je tekla po istem kanalu, in kaže lažni skok na ~20 mio v letu 2021. Da se temu šumu izognem, raje vzamem FURS-ovo statistiko namenitev: ta sredstva pripiše letu, v katerem jih je državljan namenil. Od tod razlika med mojimi 16,7 mio (namenitev za 2024) in CNVOS-ovimi 14,2 mio (izplačilo v 2024, torej namenitev za 2023): ista sredstva, le drugače pobeležena. Skupna namenitev vsem upravičencem je bila sicer 17,31 mio EUR, a vključuje tudi politične stranke in verske skupnosti, ki po 2. členu ZNOrg niso opredeljene kot nevladne organizacije. Vira: FURS, »Seznam prejemnikov za leto 2024 – preliminarni podatki« in CNVOS, »Donacije iz 1 % dohodnine«.
Kdo odloča o financiranju slovenskih NVO?
To nesorazmerje ni nedolžno. Hitro se pokaže očiten kontrast med organizacijami, ki jih davkoplačevalci podpremo izbirno, in organizacijami, ki jim sredstva namenja politika.
Naj demonstriram na seznamu največjih prejemnikov namenitev deleža dohodnine za leto 2024. Na vrhu je Društvo za srčno-žilne bolezni AED. To so tisti, ki po celi državi postavljajo in vzdržujejo defibrilatorje. Sledijo Rdeči noski, Karitas, Hospic, Društvo za pomoč otrokom z redkimi boleznimi Viljem Julijan, Zavod Mačja hiša in podobni. Konkretni dobrodelni cilji: bolni otroci, ranljivi starostniki, zapuščene živali, ljudje v stiski.1717 Kje pa so gasilci? Namenitev prejme tako rekoč vsako gasilsko društvo v državi, a ker vsak nameni sredstva svojemu domačemu, se 3,3 milijona evrov – slaba petina vseh namenitev – razprši med 1.439 gasilskih organizacij. Največja posamična prejemnica, PGD Zgornja Šiška, tako pristane na 56. mestu; a če bi gasilce šteli kot eno organizacijo, bi bili prepričljivo prvi. Vir: FURS, »Seznam prejemnikov za leto 2024 – preliminarni podatki«; lasten seštevek.
Komu državljani namenjamo dohodnino?
Top 25 prejemnikov donacij iz 1 % dohodnine, leto 2024.
Razpršene donacije državljanov gredo k dejavnostim, ki jih je enostavno prepoznati kot splošno koristne. Politično delovanje očitno ni na prvem mestu, ko namenitev sredstev določamo državljani. A tudi ne drži, da bi bilo povsem odsotno v prostovoljni izbiri ljudi: med top 25 prejemniki je na 21. mestu SDS, ki je leta 2024 preko dohodnine zbrala okoli 54.000 evrov (druga med strankami je SD s slabimi 28.000 evri). Kot rečeno, sporna ni političnost sama po sebi. Dokler politično aktivnost ljudje sami izberejo financirati, ne vidim problema. Sporno postane, ko si akterji financiranje in politični vpliv priskrbijo mimo svobodne izbire državljanov. Točno to očitam psevdostrankam! Da se izognejo preverbi podpore tako na volitvah kot na tržišču idej in namesto tega lovijo rente ugrabljenega javnega denarja.
Najvidnejši primer takšnih psevdostrank so organizacije v iniciativi Glas ljudstva, ki se sama opisuje kot »neformalna civilnodružbena pobuda«, v delovanju pa ima v resnici nemalo skupnega s kakšno stranko: še politični program (seznam zahtev sprememb javnih politik) izstavijo pred vsakimi volitvami! Pri zasnovi so leta 2021 sodelovali ljudje okoli Inštituta Danes je nov dan (ta je iniciativi postavil spletno stran), med vidnejšimi obrazi pobude pa so Jaša Jenull, Filip Dobranić, Tea Jarc in Dušan Keber. V začetnem obdobju pa tudi Nika Kovač, katere Inštitut 8. marec je pozneje potiho izstopil iz mreže.
Gre za dobro financirano mrežo profesionalnih političnih operativcev. Danes jo tvori 75 formalno aktivnih organizacij: 70 nevladnih, štirje sindikati in eno podjetje.1818Med formalnimi pravnimi osebami jih je po 2. členu ZNOrg pet, ki niso NVO – Studio Ljudje d.o.o. in štirje sindikati. Preostanek seznama članic na njihovi spletni strani pa zapolnijo Facebook skupine, blogi, mailing liste, sekcije že z drugim imenom navedenih formalnih organizacij in celo sedem organizacij, ki so bile iz poslovnega registra že izbrisane. Zatrjenih »več kot 100« organizacij se tako zdi nekam napihnjeno. In tudi ko človek malo pobrska po kadrih teh organizacij, se ne more znebiti občutka, da gre kljub navideznemu mnoštvu za ene in iste ljudi. Maja Cimerman recimo vodi hkrati Inštitut Danes je nov dan in Pravno mrežo za varstvo demokracije, kar sedem organizacij GL pa domuje na istem naslovu – na sedežu Mirovnega inštituta na Metelkovi 6.1919 Na Metelkovi 6 imajo po Poslovnem registru sedež Mirovni inštitut, Maska Ljubljana, Zavod Exodos, Center za slovensko književnost, društvo Asociacija, PIC in Zavod za sodobno umetnost – Ljubljana.
V dobrih štirih letih (od januarja 2022 do aprila 2026) so organizacije iniciative Glas ljudstva iz javnih blagajn skupaj prejele približno 55 milijonov evrov.2020 Vira: KPK ERAR (mesečni seštevki januar 2022 – april 2026) in FURS (»Seznam prejemnikov«) za dohodninske namenitve, oboje sešteto po davčnih številkah. Med neposrednimi nakazili je 62 odstotkov prišlo iz državnega proračuna, 16 iz občinskih (od tega 71 odstotkov iz ljubljanskega), 16 preko posrednih državnih uporabnikov (javnih agencij, skladov in zavodov), preostanek preko občinskih zavodov, FIHO in drugih javnih virov. Vsako organizacijo štejem izključno v letih, ko je bila članica mreže (rekonstrukcija preko arhivov Wayback Machine) in še ni bila izbrisana iz registra (AJPES ePRS). Razčlemba po letih v priloženi tabeli.
| Leto | Formalne organizacije | Spremembe v letu | Javne blagajne (mio €) | Skupaj z EU (mio €) |
|---|---|---|---|---|
| 2021 | 78 | iniciativa ustanovljena novembra; seznam izpolnjen do konca leta | 8,80 | 10,48 |
| 2022 | 88 | seznam doseže polno velikost; izstopita Ekologi brez meja in Slovenska zveza za javno zdravje; iz PRS izbrisan TRS | 10,38 | 13,71 |
| 2023 | 85 | izstopijo Društvo za preučevanje rib, KUD Police Dubove in Zveza Modro-bela ptica | 12,18 | 13,04 |
| 2024 | 79 | šest izstopov (december 2023–februar 2024): Inštitut 8. marec, Legebitra, Nefiks, ZAVOD KONC, Smetumet, Open; vstopita Društvo Mostovi in Združenje CAAP; iz PRS izbrisani Alternativna akademija in UP Jesenice (27. 12. 2024) | 12,21 | 14,98 |
| 2025 | 79 | vstopijo Inštitut Komunikum, KD Prostorož, Ljubljanska kolesarska mreža in Sindikat upokojencev Slovenije; iz PRS izbrisani Ostržek, Bodi sprememba in Koroška Pride | 15,29 | 16,04 |
| 2026 jan–apr | 75 | izstopijo BiT Planota, UTRIP in Ženska svetovalnica; iz PRS izbrisana Akademija za družbeno odgovornost | 4,37 | n/a |
Zanimivo je primerjati namenitev javnih sredstev, ki jo določita politika in uradništvo, na eni strani in namenitev državljanov na drugi. Glas ljudstva je tako v zadnjem letu, ko imamo podatke za oboje, prejel 12,21 mio od prvih in 220.000 evrov od drugih.2222 Vira: FURS, »Seznam prejemnikov za leto 2024 – preliminarni podatki« za dohodnino in KPK ERAR, mesečni seštevki 2024, za nakazila javnih blagajn. Vsoti sem seštel z ujemanjem po davčnih številkah za organizacije, ki so bile leta 2024 na seznamu Glasu ljudstva; natančni znesek dohodninskih donacij je 220.057 EUR. Razmerja navajam za občutek o velikostnem redu, ne kot natančno izmero; točna številka niha od leta do leta in je občutljiva na to, kaj vključimo v vsako skupino in česa ne. Razmerje politika proti državljani torej znaša 55,5 : 1. Morda pa gre bolj za Glas politike in uradništva kot Glas ljudstva? Razmerje za vse slovenske NVO skupaj je sicer znašalo približno 26 : 1 (431 mio EUR, ki jih je razdelila politika, proti 16,7 mio dohodnine, ki smo jih razdelili državljani). Organizacije v mreži Glas ljudstva so torej precej politično privilegirane v primerjavi s povprečno nevladno organizacijo.
Po drugi strani pri top 25 prejemnicah namenitev dohodnine to razmerje znaša 5,3 : 1, če vključimo še sredstva za osebno asistenco, pa celo le 1,7 : 1.2323 Vira: FURS, »Seznam prejemnikov za leto 2024 – preliminarni podatki« in KPK ERAR, mesečni seštevki 2024. Med top 25 sta GL članici le Amnesty International Slovenije in Društvo SOS telefon. Nakazila za osebno asistenco sem namenoma pokazal ločeno. Med prejemnicami so tri invalidske organizacije, ki jo izvajajo – Zveza Sonček (5,36 mio v 2024) in Združenje multiple skleroze (6,67 mio) v top 25, v top 50 še Sonček Maribor (6,14 mio). Ta sredstva niso diskrecijska dotacija – o izvajalcu odloča upravičenec sam po Zakonu o osebni asistenci, ne politika. Zneske za Zvezo Sonček dajejo njihovi Letopisi, za Sonček Maribor in Združenje MS pa izplačila MDDSZ (erar.si), oboje navzkrižno potrjeno z revizijskim poročilom Računskega sodišča o izvajanju osebne asistence. Ker med organizacijami Glasu ljudstva ni nobenega izvajalca osebne asistence, njihovo razmerje ostane nespremenjeno.
Razmerje politika : državljani v financiranju treh skupin organizacij
Organizacije, ki jih prostovoljno izberemo financirati državljani, niso iste vrste kot tiste, ki jih financira politika. Medtem ko se prve pri svojem delu v skupnosti zanašajo na podporo ljudi, so si psevdostranke zgradile model, ki se primarno naslanja na javni denar in politična zavezništva.
Poleg domačega proračuna pa mreža črpa tudi sredstva tujega izvora. A tudi tu se ne slepimo, da gre le za tuj denar. Proračun EU se napaja iz prispevkov držav članic – seveda tudi iz slovenskega DDV. Tistega, ki so nam ga leta 2013 »začasno« povišali. Zato je tudi vsak evropski evro slovenski nevladni organizaciji deloma le recikliran davkoplačevalski denar, pretočen skozi bruseljsko birokracijo.
Po drugi strani poseben sklad Norveške, Islandije in Lihtenštajna, ki tudi financira organizacije pri nas (med letoma 2021 in 2024 pod imenom Active Citizens Fund, odtlej EEA Civil Society Fund), res predstavlja prispevek zunanjih držav.2424 Active Citizens Fund (3 mio EUR) je bil v celoti financiran iz mehanizma EGP za finančno obdobje 2014-2021, pri nas pa se je izvajal do leta 2024. Za naslednje finančno obdobje mehanizma (2021-2028) se program nadaljuje pod imenom EEA Civil Society Fund (4,5 mio EUR). Institucionalno podporo ACF za obdobje 2021-2024 (po 90.000 EUR) so med članicami Glasu ljudstva prejeli: Inštitut Danes je nov dan, Društvo Humanitas in Pekarna Magdalenske mreže. A tu gre za prispevek, h kateremu so se te države zavezale s Sporazumom o evropskem gospodarskem prostoru, ki jim odpira notranji trg EU. Čeprav se na prvi pogled morda zdi, da gre za nekakšen zunanji filantropski sklad brez političnih afiliacij pri nas in z nadzorom iz tujine, so tako motivacije tudi tukaj porušene. Države, ki financirajo ta sklad, ga financirajo, ne ker bi imele kakšne konkretne cilje, ampak ker je financiranje samo po sebi cilj. Narediti morajo kljukico, da so toliko in toliko potrošili. Vratar razdeljevanja teh sredstev pa je tako ali tako CNVOS.2525Oba programa (ACF in EEA CSF) upravlja konzorcij pod vodstvom CNVOS. 2. aprila 2026 je CNVOS najavil koledar razpisov novega sklada. (CNVOS, »3,6 milijona evrov za obrambo in krepitev demokracije«). Čeprav gre na papirju za tuja sredstva, o njihovi razporeditvi torej odločajo ista domača aktivistična omrežja. In poglej, poglej: enajst dni po volitvah, ki so levo koalicijo pustile brez večine, CNVOS najavi razpis za t. i. »hitre akcije«, financirane iz tega sklada. Je kaj pretirano temu reči plačana opozicija?
Glas ljudstva je politična organizacija (oziroma neformalna mreža političnih organizacij). Njegove članice vlagajo zakonske pobude, vodijo referendumske kampanje, organizirajo proteste, strankam pred volitvami dostavijo sezname zahtev. In to ne na kakšnem ozkem področju, za katero bi se strokovno specializirale, ampak kar vse povprek, kot ideološke organizacije, ki agitirajo za specifičen svetovni nazor. Zato pravim psevdostranke. In kot rečeno, celo to bi lahko bilo legitimno. Sporno je, da pretežno delujejo kot propagandni podaljšek enega političnega pola. Z njim sodelujejo, kot kakšna koalicija, ko ni na oblasti, pa preidejo v militantno protestništvo. To ni nevtralna civilna družba, ki bi neodvisno spremljala oblast, temveč slabo zakrinkan podaljšek levega političnega bloka.
Skupno je najmanj enajst funkcionarjev iz organizacij Glasu ljudstva doslej zasedlo položaje v vladi ali Državnem zboru: štirje v Svobodi, šest v Levici in eden v SD.2626 Razčlenitev enajstih funkcionarjev po strankah (v oklepaju z njimi povezana članica Glasu ljudstva): Gibanje Svoboda (4): Tereza Novak (Slovenska filantropija) – poslanka od 2022, na volitvah 2026 znova izvoljena; Darko Krajnc (Slovenska filantropija) – poslanec 2022-2026 (2026 ni bil ponovno izvoljen); Lucija Tacer Perlin (Društvo za Združene narode za Slovenijo in Transparency International Slovenia) – poslanka Svobode od 2022, znova izvoljena 2026; Martin Premk (ZZB NOB) – poslanec od 2022, znova izvoljen 2026. Levica (6): Luka Mesec (Mirovni inštitut) – minister za delo v Golobovi vladi; Asta Vrečko (Mirovni inštitut) – ministrica za kulturo v Golobovi vladi; Miha Kordiš (Mirovni inštitut) – poslanec 2022-2026 (2026 ni bil ponovno izvoljen); Klemen Ploštajner (Danes je nov dan in IŠSP) – državni sekretar pri Ministrstvu za solidarno prihodnost 2023-2026; Domen Savič (Zavod Državljan D) – v kabinetu ministrice Vrečko 2025-2026; Tatjana Greif (Društvo ŠKUC) – poslanka 2022-2026 (2026 ni bila ponovno izvoljena). SD (1): Andreja Katič (ZZB NOB) – ministrica za pravosodje v Golobovi vladi, na volitvah 2026 znova izvoljena. Vir karierne baze: Zvezoskop (Oštro); širši vzorec usmerjanja sredstev iz Ministrstva za kulturo dokumentira preiskovalno.si, »Milijoni za politični zavod«, 30. 1. 2026. Sistematičen pregled kadrov organizacij Glasu ljudstva (svetov, uprav, ustanoviteljev in objavljenih ekip, za pretekla leta rekonstruiranih tudi iz spletnih arhivov), primerjan s kandidatnimi listami za državni zbor ter lokalne in evropske volitve, pa pokaže najmanj 60 kandidatov iz vrst teh organizacij. Skoraj brez izjeme na listah strank politične levice. Isti kadrovski bazen napaja »nevladni« sektor, kandidatne liste strank in javne službe – od državnega aparata do organov javne radiotelevizije in bruseljskih pisarn. Take politične enostranskosti v policentrični pluralni civilni družbi pač ne bi pričakovali.
Na čigavih listah kandidirajo kadri Glasu ljudstva?
Potrjeni posamezniki iz organizacij Glasu ljudstva, po stranki, na katere listi so kandidirali (60 oseb).
Vsaka oseba šteta enkrat, pri svoji najnovejši stranki.
A enostranskost ne preseneča, ima znane korenine. Iz Mirovnega inštituta je izšla Delavsko-punkerska univerza, ki se je 2012-13 pod vodstvom Luke Mesca preoblikovala v Inštitut za delavske študije, njegovi kadri pa so vzporedno oblikovali tudi Iniciativo za demokratični socializem, soustanoviteljico Združene levice (danes Levice).2727 Delavsko-punkerska univerza (izobraževalni program Mirovnega inštituta, 1997-2014); leta 2012 jo je vodil Luka Mesec, med sodelavci pa so bili Rok Kogej, Andraž Mali, Anej Korsika, Sašo Furlan, Asta Vrečko, Primož Krašovec in Tibor Rutar(Mirovni inštitut, Poročilo o delu 2012, str. 82; financirali so jo programi Open Society Foundations in mestni urad za mladino MOL). Inštitut za delavske študije je bil v poslovni register vpisan že julija 2012 (ustanovitelji Mesec, Furlan, Kogej, Korsika in Mali), čeprav se danes opisuje kot leta 2014 ustanovljen ločeno od stranke. Bil je tudi partnerska organizacija Rosa Luxemburg Stiftung, strankarske fundacije nemške Die Linke, kot Združena levica za njim. Del te zgodbe sta bila že od začetka tudi Miha Kordiš in Asta Vrečko. Luka Mesec pa je bil ob svojem prehodu v profesionalno politiko nekaj mesecev leta 2014 celo vzporedno direktor Inštituta za delavske študije in koordinator Združene levice. Pravcata šablona »nevladništva«, kakršno je postalo tipično odtlej. Med organizacijami Glasu ljudstva pa je, čeprav formalno sploh ne obstaja več, še danes naveden tudi TRS, ki je soustanovil Združeno levico.2828Združena levica je nastala 1. 3. 2014 kot koalicija Iniciative za demokratični socializem, TRS in Demokratične stranke dela, v Levico pa se je preimenovala 24. 6. 2017 (Levica). Društvo za trajnostni razvoj Slovenije, ki je obstajalo vzporedno s stranko TRS, je bilo iz poslovnega registra izbrisano 25. 10. 2022. Veje stranke in veje »civilne družbe« rastejo iz istih korenin.
Da gre za psevdostranke, ne kažeta le prelivanje kadrov v strankarske vrste in predvolilni seznam zahtev. Civilno družbo, ki kaj počne v skupnosti, ponavadi odlikujejo prostovoljci, v referendumskih kampanjah pa redko sodelujejo. Politične stranke so tiste, ki so vključene v vsako referendumsko kampanjo, v prostovoljstvo pa ne. In velika večina organizacij iniciative Glas ljudstva je odločno bolj podobna njim.
Med petindvajsetimi dobrodelnimi organizacijami, ki jim državljani preko dohodnine namenijo največ, je bilo v letu 2024 prijavljenih preko 7.500 prostovoljcev. In nobena ni vodila referendumske kampanje. Organizacije Glasu ljudstva so na nasprotni strani. Iz njihovega kroga je referendumske kampanje od leta 2021 vodilo najmanj dvanajst organizacij: na referendumu o zakonu o vodah leta 2021 so kampanjo proti zakonu vodile ob takratni levi opoziciji (Levica, SD, Lista Marjana Šarca), na referendumu o noveli zakona o RTV leta 2022 pa so Mirovni inštitut, Inštitut 8. marec in Društvo novinarjev nastopili ob takratni vladajoči koaliciji (Svoboda, SD, Levica). Enkrat kot opozicija, drugič kot podaljšek koalicije, a vselej z istim političnim polom. Pri tem niti ni ključno, ali za sodelovanje neposredno prejmejo kakšna sredstva; nagrade družbenopolitičnim delavcem tečejo tudi po drugih kanalih, ki jih v podatkih težje pokažem. In vse to počnejo pod okriljem »civilne družbe« brez transparentnostnih obveznosti, ki veljajo za financiranje strank, brez vpisa v register lobistov…
Pri prostovoljstvu se sicer razkorak še dodatno razgali. Mirovni inštitut, ki je leta 2024 iz javnih sredstev prejel 836 tisoč evrov, je v letnem poročilu o prostovoljstvu prijavil enega samega. Inštitut za politike prostora ob 811 tisoč evrih nobenega. Nekaj članic pa je na stotine »prostovoljcev« prijavilo v enem letu, medtem ko so v letih pred ali po njem prijavljale enomestne številke. »Sumljivo!« sem si rekel in pogledal pobliže. Focus je za leto 2022 prijavil 602 prostovoljca, nato leta 2023 le šest in leta 2024 le dva. Umanotera jih je leta 2022 prijavila 372, sicer pa od enega do pet. Zavod Bob je prijavil 1.127 (2021) oziroma 1.020 (2022) prostovoljcev, potem pa se vrnil na nekaj deset. Zavod Krog je za leto 2024 prijavil 812, leto prej dva. Vsem tem rekordnim letom je nekaj skupno: opravljenih ur je toliko kot prostovoljcev. Vsak naj bi torej opravil eno uro prostovoljstva.2929 Vir za prostovoljstvo: AJPES, letna poročila o prostovoljstvu (JOPOP) za leto 2024, agregirano po davčni številki; med vrhnjimi 25 dobrodelnimi prejemnicami dohodnine je bilo prijavljenih 7.550 prostovoljcev, med organizacijami Glasu ljudstva pa 2.301 – a ta seštevek je zavajajoč, ker ga napihujejo prijave, obravnavane v nadaljevanju; pristna prostovoljska baza je skoncentrirana pri Slovenski filantropiji (665 prostovoljcev z 41 tisoč urami). Vir za referendumske kampanje: AJPES, eObjave – poročila o volilnih in referendumskih kampanjah, državni referendumi 2015-2025.
Čemu tako napihovati številke? Ker se splača. Prijavljeno prostovoljstvo ima po zakonu denarno vrednost. Organ, ki deli javna sredstva, mora prostovoljske ure šteti kot lastni vložek organizacije, ovrednoten po uradni tarifi šest do trinajst evrov na uro.3030Pravni podlagi za denarno ozadje: 37. člen Zakona o prostovoljstvu in 21. člen Pravilnika o področjih prostovoljskega dela in vpisniku (tarifa 6, 10 ali 13 evrov na uro glede na vrsto dela); točkovanje npr. v socialnovarstvenih programih MDDSZ. Število prostovoljcev pa je merilo za točke na nekaterih razpisih in podlaga za masko množičnosti, ki si jo organizacija nadene pred vsakim naslednjim razpisom. Stoji pa vse to na številki, ki je nihče vsebinsko ne preverja. Poročilo potrdi le zakoniti zastopnik s svojim podpisom.3131 Napihnjene prijave so vzete neposredno iz objavljenih letnih poročil o prostovoljstvu (AJPES JOPOP, polji 2.1 število prostovoljcev in 2.2 skupno število opravljenih ur): Focus 2021 (367 / 397) in 2022 (602 / 602), Umanotera 2022 (372 / 372), Zavod Bob 2021 (1.127 / 1.127) in 2022 (1.020 / 1.020), Zavod Krog 2024 (812 / 812). Iste organizacije v drugih letih prijavljajo nizka števila z običajnimi urami na prostovoljca (Zavod Bob denimo za 2023 in 2024 nekaj deset prostovoljcev s po približno dvesto urami). Ena ura na prostovoljca tako ni prostovoljstvo; je papirnato pretvarjanje. V pravi skupnostni organizaciji prostovoljstvo izgleda drugače: Gorska reševalna zveza Slovenije na primer je za 2024 prijavila 847 prostovoljcev in skoraj 165 tisoč ur, skoraj dvesto ur na vsakega.
Ločnica med političnimi akterji in skupnostnimi organizacijami je vidna celo v iniciativi Glas ljudstva sami. Prgišče izjem, kakršna je Slovenska filantropija, drži pokonci kuliso civilne družbe, jedro, ki ga vodi in ki artikulira tisti »Glas« v javnosti, pa je precej drugačne narave.
In podobno kot organizacije Glasu ljudstva napihujejo vtis podpore civilne družbe, slovenski sindikati napihujejo vtis podpore delavstva. Omenim jih, saj sindikalisti kot ključni govorniški in terenski operativci nastopajo pri političnih in referendumskih akcijah Glasu ljudstva – tako tisti štirje, ki so se pripisali na seznam, kot tisti, ki jih vodijo politični sopotniki3232 Na misel pride Branimir Štrukelj: pravni zastopnik liste TRS na predčasnih volitvah 2011 (Finance, »Public enemy: Sindikalist Branimir Štrukelj je politični luzer«, 2. 5. 2012) in kandidat Združene levice na evropskih volitvah 2014. Obenem od leta 1996 vodi SVIZ, od leta 2006 je predsednik konfederacije KSJS, od leta 2007 član Državnega sveta, od decembra 2011 pa tudi član nadzornega sveta Modre zavarovalnice. Množično članstvo je usahnilo, njegov vpliv na več institucionalnih ravneh pa kvečjemu naraščal. – in mreži posojajo privid teže, ki naj bi izvirala iz »množičnega delavskega članstva«. A ta množičnost je danes povsem navidezna. V zadnjih treh desetletjih se je članstvo v slovenskih sindikatih sesulo, s 66,5 odstotka vseh zaposlenih na komaj še dobrih 15.
Članstvo v sindikatih v Sloveniji, 1991–2022
Delež zaposlenih, ki so člani sindikata (%)
Tisto, kar jim ohranja nesorazmerno težo pri oblikovanju javnih politik, je zakonsko zacementirana »reprezentativnost«, ki jim jo je država za nedoločen čas podelila nekoč in je nato nikoli več ni preverila. Sindikati tako že dolgo niso več glas zaposlenih, temveč zgolj še ena od zakonsko privilegiranih lovk psevdostrankarske hobotnice.3333 O tem sem že pred desetletjem in več pisal za Finance: »Konec nadpolitičnih sindikatov« (7. 9. 2016), »Dajte že sindikaliste na čevelj, mladi vam bomo hvaležni!« (23. 4. 2014). Odtlej se je zamenjalo nekaj vlad, sindikati pa so vsakič ostali nedotakljiva sveta krava.
Prave množične podpore med ljudmi torej ni; ne pri namenitvah dohodnine, ne med prostovoljci in ne preko delavskega članstva. Denarja pa ne manjka. Glas ljudstva je leta 2024 iz javnih sredstev prejel 12,4 milijona evrov. Skoraj dvakrat toliko kot vseh pet takratnih parlamentarnih strank skupaj. Strankam država javni denar odmerja po glasovih (dotacija po 23. členu zakona o političnih strankah), jedro njihovega financiranja je sorazmerno volilnemu izidu in od tod črpa legitimnost. Glas ljudstva pa si večkratnik strankarskega proračuna lahko pridobi, brez da bi svojo podporo stehtal pri ljudeh.
Kdo je najbolje financirana politična sila v državi?
Vsa javna sredstva v letu 2024 (vsi proračunski viri, vključno z dohodnino).
S takšnim proračunom se zlahka vzpostavi ojačevalna zanka. Javni denar financira politični aktivizem, aktivizem izgradi politični vpliv, politični vpliv priskrbi še več rent javnega denarja, kar financira še več aktivizma, ki priskrbi še več javnega denarja in političnega vpliva… Perpetuum mobile ravno ni, saj denarja enkrat zmanjka. Je pa šment, če zmanjka za vse ostalo prej kot za psevdostrankarsko hobotnico!3434 Julija 2026 je novo vodstvo ministrstva za kulturo, na primer, ugotovilo, da zaradi povečane porabe prejšnje ekipe z Asto Vrečko na čelu do konca leta na resorju manjka 8,9 milijona evrov za zakonske in pogodbene obveznosti, od tega 3,9 milijona za samozaposlene v kulturi. Vir: Ministrstvo za kulturo, »Pojasnilo glede začasne prilagoditve postopkov financiranja zaradi priprave rebalansa proračuna«, 8. 7. 2026.
Kako se zanka vrti v praksi, je pokazal mandat 2022-2026. Vsebinsko ga je oblikovala garnitura, ki je prišla naravnost iz zgoraj popisanega kadrovskega bazena. Luka Mesec je prevzel delo, Asta Vrečko kulturo, Ministrstvo za solidarno prihodnost je vodil Simon Maljevac, ustanovitelj Inštituta 8. marec, ki je iz njegove aktivne lastniške strukture izstopil dva meseca pred prisego, inštitut pa je še naprej nastopal kot neodvisna civilnodružbena organizacija ter vladi celo serviral zakonodajo.3535 Vir: AJPES eObjave, Zbirka listin sodnega registra za Zavod Raziskovalni inštitut 8. marec (matična 7095422000): akt o ustanovitvi z dne 6. 5. 2016 Maljevca navaja kot edinega ustanovitelja (vpis pod SRG 2016/23260), izstop dokumentira listina o prenosu poslovnega deleža z dne 4. 4. 2022 (SRG 2022/44506) – register torej tudi pri zavodu govori o poslovnem deležu –, po čistopisu akta z 8. 4. 2022 pa je edina ustanoviteljica Alenka Kreč Bricelj; direktorica je Nika Kovač (AJPES ePRS). Datum prisege Golobove vlade po gov.si. Direktorica Nika Kovač je sicer leta 2014 kandidirala na listi Združene levice v ljubljanski mestni svet, v letih 2015-2016 pa nagovarjala zbrane člane na kongresih Iniciative za demokratični socializem. Širši profil pokriva preiskava Zanima.me, »Analiza razkriva: Inštitut 8. marec bolj kot ženske pravice zanima rušenje desnice«, februar 2026. Njegov državni sekretar je bil Klemen Ploštajner, nekdanji član sveta zavoda Inštituta Danes je nov dan in predstavnik Inštituta za študije stanovanj in prostora, ki je v Glasu ljudstva koordiniral stanovanjske zahteve. Prihodki Inštituta Danes je nov dan iz javnih virov so po vzponu Golobove vlade poskočili z 51 tisoč evrov v sedmih letih pred volitvami 2022 na 528 tisoč v štirih letih po njej.3636 Vir: KPK ERAR, mesečni seštevki, in AJPES JOLP. Natančno: 2015-2021 51.278 EUR (povprečno ~7.300 letno), 2022-2025 527.937 EUR (~132.000 letno; samo 2024: 91.921). Znesek zajema neposredne subvencije in plačila za storitve – od orodij za spremljanje parlamenta do participatornih proračunov za občine –, ki jih inštitut izkazuje v lastnih finančnih poročilih. Letno poročilo 2024 (AJPES JOLP).
Od kod takšni skoki? Ministrstvo za javno upravo je preko razpisa za profesionalizacijo nevladnikov razdelilo 12,6 milijona evrov za približno 180 delovnih mest v treh letih.3737 Uradni naziv: Javni razpis za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024. Vir za financiranje iz Sklada: MJU, »Program porabe sredstev sklada NVO za leto 2025 in 2026«, št. 410-66/2024-3130-2, razdelek 3.1.3. Inštitut Danes je nov dan je pobral dvakrat po 70 tisoč – enkrat kot partner v tujem konzorciju, enkrat kot vodja lastnega. Po 140 tisoč evrov sta kot vodilna partnerja konzorcijev dobila še društvo Asociacija in Oštro.3838Inštitut Danes je nov dan je nastopil kot partner v konzorciju zavoda Dobra družba in kot vodja lastnega, v katerem so še Zavod Open, PIC in Amnesty International. Konzorcij pod vodstvom Oštra vključuje tudi Pod črto (70.000 EUR), konzorcij pod vodstvom društva Asociacija pa med drugim Mesto žensk in Slovensko filantropijo. Oštro je do aprila 2026 iz domačih javnih blagajn skupaj prejel 321 tisoč evrov, od tega 210 tisoč od ministrstva za javno upravo. Viri: MJU, »Predlog prejemnikov sredstev«, 14. 11. 2024; KPK ERAR, mesečni seštevki. Krog pa se ne konča pri članicah mreže. V Oštrovem konzorciju srečamo Pod črto, čigar nekdanji novinar Lenart Kučić je kot svetovalec ministrice za kulturo sooblikoval »prve sodobne sheme finančnih pomoči za medije« in sedel v vladnem Strateškem svetu za preprečevanje sovražnega govora, katerega vodenje so zaupali Niki Kovač.3939 Lenart J. Kučić je bil pri preiskovalnem portalu Pod črto član sveta zavoda in novinar. V kabinet ministrice za kulturo Aste Vrečko je prestopil julija 2022; navedek o shemah pomoči je njegov samoopis z osebne spletne strani. V Strateškem svetu za preprečevanje sovražnega govora je sedel kot predstavnik ministrstva za kulturo (prva seja 17. marca 2023); RTV SLO, »Prva seja Strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora, ki ga vodi Nika Kovač«. To isto ministrstvo je med prejemniki na razpisu za programske vsebine medijev naštelo tudi njegov nekdanji Pod črto (34 tisoč evrov), Zavod Radio Študent (slabih 100 tisoč) in društvo Asociacija.4040Na rednem razpisu JPR-MV-2024 je ministrstvo odobrilo Pod črto 34.200 EUR, Zavodu Radio Študent 99.696 EUR in društvu Asociacija 4.283 EUR. Vir: Ministrstvo za kulturo, »Seznam odobrenih projektov JPR-MV-2024«. Državni aparat tako služi kot bankomat za izgradnjo enostranske agitacijske mašinerije.
Drugod se javni denar preobleče v tržno storitev. Inštitut Danes je nov dan na primer občine priganja k participativnemu proračunu, platformo za njegovo izvedbo pa jim nato zaračuna.4141 Vir: KPK ERAR, prejemnik 54561710; komercialna ponudba consul.djnd.si; kampanja STA. Pred lokalnimi volitvami 2018 se je uvedbi zavezalo 275 od 688 kandidatov za župane (588 kandidatov in 100 kandidatk; vir DVK). Skupaj 667.535 EUR (2016-2026); od tega je neposrednega prodajnega razmerja pri občinah za okoli 150.000 EUR. Platforma Consul je odprtokodna. Inštitut občinam prodaja pakete njene uvedbe in vzdrževanja. Zavod je soustanovila Jasmina Ploštajner, Klemen Ploštajner pa je bil do 2017 član njegovega sveta zavoda in v letih 2023-2026 državni sekretar iz kvote Levice. Vir: AJPES JOLP. Združenje CAAP (Center alternativne in avtonomne produkcije) ministrstvu spiše analizo, ki se nato vgradi v strategijo in napaja njegov lastni sektor.4242 Vir: KPK ERAR in UJP Register proračunskih uporabnikov. MGRT je za analizo nakazal 14.900 EUR; naslovnica analize (februar 2018) navaja MGRT kot naročnika ter združenje CAAP kot izvajalca. V Strategiji razvoja socialne ekonomije za obdobje 2025-2035, sprejeti novembra 2025, je analiza (Babič, Dabič Perica 2018) citirana trinajstkrat. Predstavništvo CAAP v zakonsko pristojnem Svetu za socialno ekonomijo je razvidno iz zapisnikov pristojnega ministrstva. MJU je nato prispeval še 199.191 EUR nepovratnih sredstev (2018-2021). V izogib zavajanju pri seštevkih v Erarju (ki kažejo preko 400 tisoč evrov prilivov): del teh predstavljajo vračljiva posojila (120.000 EUR Javnega sklada za regionalni razvoj) in rutinske subvencije za zaposlovanje. Društvo Asociacija glasno zahteva podvojitev državnih sredstev za kulturne nevladnike, medtem ko je samo že izdatno prisotno pri njihovem črpanju.4343 Vir: zahteva iz leta 2018 z lastne strani asociacija.si: »Sredstva … se morajo podvojiti (iz zdajšnjih približno 4,5 milijonov evrov letno na 9).« Društvo Asociacija od oktobra 2024 vodi Uroš Veber, hkrati zastopnik Zavoda Projekt Atol (Erar: 1.783.252 EUR); sama je v Erarju prejela 1.110.838 EUR, največ od MJU (565.749 EUR). Ko je isto društvo vodilo referendumsko kampanjo za dodatek k pokojninam umetnikov, so ga volivci zavrnili z 92,5 odstotka proti.4444Društvo Asociacija je bilo registrirano kot organizator referendumske kampanje za ZDPIDU (referendum 11. 5. 2025). Vir za referendumsko kampanjo: DVK. Podoben preplet interesov najdemo celo pri povsem profitni oblikovalski agenciji znotraj pobude.4545 Vir: »Letno poročilo Modre zavarovalnice 2025«: med člani nadzornega sveta je kot predstavnik zavarovancev še vedno Branimir Štrukelj (širši profil gl. op. 32). Modra je družbi »Ljudje, d.o.o.« (Studio Ljudje; davčna 19178280, soustanovitelj Emil Kozole) nakazala skupno 455.594 EUR, skoraj vse v letih 2018-2021 – tri četrtine vsega javnega denarja, ki ga je družba kadar koli prejela (611.117 EUR) (KPK ERAR). Povpraševanje torej ustvariš sam, račun pa izstaviš davkoplačevalcem.
Nato so tu še regulatorne vstopne ovire. Efektivno izboljšane rente, saj jih ni treba vsakič znova izprositi. Tekmecem zaprejo vrata, etablirani industriji pa omogočijo, da žanje presežno rento na račun potrošnikov. Tu civilna družba in posel skleneta staro navezo, ki jo je ekonomist Bruce Yandle po ameriški prohibiciji krstil za »koalicijo mafijcev in pridigarjev«.4646 Vira: Adam C. Smith in Bruce Yandle, »Bootleggers & Baptists« (Cato Institute, 2014); Patrick A. McLaughlin, Adam C. Smith in Russell S. Sobel, »Bootleggers, Baptists, and the Risks of Rent Seeking«, Constitutional Political Economy 30, št. 2 (2019). Prepoved alkohola so takrat složno podpirali pridigarji, iz dušebrižništva, in mafijci, ki jim je zaprtje legalnih trgovin razširilo posel. Brez moralnega plašča gredo takšna prizadevanja v škodo potrošnikov težko skozi, zato jih je treba obleči v dobre namene, skrb za varnost potrošnikov in podobno. Pri platformnih prevoznikih je poslovni interes zastopal Sindikat taksistov, katerega takratni predsednik Dejan Jefim je hkrati obvladoval podjetje, ki taksistom prodaja dispečerski program. Krinko varovanja delavskih pravic in javnega dobra je temu nadel Inštitut 8. marec. V zavezništvu so nastopili kot osrednji pobudniki in medijski obraz zakona, ki je razveljavil določbe za vstop platform, kot je Uber.4747 Sindikat taksistov deluje pri SDPZ, članici Glasu ljudstva; Jefimovo podjetje je Net-Informatika d.o.o. z glavnim produktom NetCab, dispečerskim programom za taksi združenja. Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike (ZZNŠPP, 2022) je razveljavil določbe novele ZPCP-2H. Vira: Bizi.si in PIS. Ko je Uber maja 2025 vendarle vstopil, je moral pristati na taksimeter in licencirane voznike. Od takšnih pogojev imajo korist ravno podjetja, kot je Net-Informatika.
Mreža sicer goji tudi pristno skupnostno dejavnost: dokumentarce o lastnih uspehih, projekcije, okrogle mize, razstave in razstavne monografije. Tu dejansko gre za civilno družbo. A spet za en sam pol in spet ob podpori javnih ustanov, ki bi naj bile politično nevtralne. Omenjene dokumentarce in monografije snema in tiska s podporo javnih znanstvenih ustanov,4848 Dokumentarni film o iniciativi Glas ljudstva (avtorica Manca Juvan, produkcija Zavod APIS) je bil premierno predvajan 27. maja 2022 v Atriju ZRC; producent je najavil, da premierni dogodek »pripravljajo s podporo ZRC SAZU«. ZRC SAZU je preko Založbe ZRC leta 2023 izdal tudi fotografsko monografijo 105 petkov o kolesarskih protestih 2020-2022, spremno publikacijo k istoimenski razstavi v Cukrarni. Direktor ZRC SAZU Oto Luthar sedi v svetu zavoda Maska Ljubljana, ene od članic Glasu ljudstva. – Viri: STA (27. 5. 2022); Mladina; maska.si; zrc-sazu.si. ideološko jedro pa država financira kar naravnost: Mirovni inštitut tri četrtine vseh svojih javnih prihodkov prejema od državne raziskovalne agencije, ki mu plačuje raziskovalni program o »enakosti in človekovih pravicah v dobi globalnega vladovanja«.4949 Vir: KPK ERAR. Od približno 6,5 milijona evrov javnih prejemkov Mirovnega inštituta v obdobju 2016-2026 jih je okrog 4,9 milijona (tri četrtine) nakazala državna raziskovalna agencija (ARRS, danes ARIS); inštitut pri njej izvaja program »Enakost in človekove pravice v dobi globalnega vladovanja« (2020-2027, vodja dr. Mojca Pajnik). Erar zajame vsa nakazila javnega sektorja, ne le subvencij. Neposrednih učinkov ta dejavnost nima velikih, ljudi pa zaposluje in povezuje, tako da ima mreža, ko gre zares, pripravljeno množico, na katero se lahko obrne. To je plodna prst, iz katere na dolgi rok vzklije, kako dobršen del družbe sploh vidi svet.
Lovke hobotnice tako sežejo od političnega aktivizma preko kulture, medijev in državnega aparata še v posel. Celo Komisijo za preprečevanje korupcije danes vodi Katarina Bervar Sternad, dolgoletna direktorica Pravno-informacijskega centra (članice Glasu ljudstva), ki je leta 2021 predstavljala zahteve iniciative.5050 Njen Pravno-informacijski center (PIC) skupaj s Pravno mrežo za varstvo demokracije je v iniciativi koordiniral sklopa zahtev »več demokracije in reforma« ter »vladavina prava in človekove pravice«; njen nastop kot govorka iniciative: RTV SLO, 8. 11. 2021. Vodenje Komisije za preprečevanje korupcije je prevzela 1. aprila 2026; imenovala jo je predsednica republike Nataša Pirc Musar 18. 2. 2026 (RTV SLO). In prav v tem, da njene lovke sežejo v vse družbene sfere, je moč, ki v veliki meri diktira stanje slovenskih institucij. Kako naj s takšno mrežo sploh kdo tekmuje? V zapisu Politični huligani sem zatrdil, da se bitka idej pri nas ne igra po enakih pravilih za vse. Da ne bo obviselo v zraku le kot mnenje, tu imate zdaj dostavljene račune.
Reformni paket
Da je s slovensko civilno družbo in njenim financiranjem precej narobe – da je ugrabljena, zlorabljena in v službi vsega drugega kot skupnosti – je že leta široko prepoznano dejstvo. A kritika skoraj vedno obtiči na ravni gostilniške razprave, ki se z nepoznavanjem osnovnih dejstev malodane smeši. Takšna neresnost se s profesionalnimi rentniki ne more soočiti. Vedno bodo za ščit nastavili tisto večino civilne družbe, ki jo državljani cenimo, in vešče preusmerili razpravo. Zato sem spisal to analizo. Ker je treba, da lahko resno snujemo spremembe, najprej razumeti tako vrednost in vlogo civilne družbe kot institucionalne patologije, ki jo danes prevevajo. Opremljeni s tem razumevanjem pa lahko zastavimo korenito reformo, ki ta sektor trajno uredi. Predlagam reformni paket, ki bo civilno družbo vrnil ljudem.
Diskrecijsko državno financiranje civilne družbe zamejimo na četrt odstotka BDP preteklega leta. Ta strop naj uzakoni nov člen Zakona o nevladnih organizacijah. Pri tem je pomembno, da se v definicijo teh sredstev rokohitrsko ne vnese neupravičenih izjem, kamor bi potem migriral lov na rente, ki smo mu priča danes. Osnova naj zajema tako diskrecijske transferje nevladnim organizacijam iz državnega proračuna kot tudi preko posrednih državnih uporabnikov ter FIHO in FŠO. Izvzete naj bodo le osebna asistenca, dohodninske namenitve in občinska sredstva.5151 Občin državni strop ne zajame, ker jim Ustava zagotavlja lastne vire in samostojno urejanje lokalnih zadev (138.-142. člen). Zakonska zamejitev pa ni brez precedensa: po 26. členu ZPolS sme občina financirati stranke največ do 0,6 % sredstev, ki jih ima zagotovljena za izvajanje ustavnih in zakonskih nalog, znesek znotraj tega pa določi sama. Po istem zgledu naj vsaka občina tudi financiranje civilne družbe zameji s pravilom na lastni finančni osnovi.
Nad letno izvedbo naj ob pripravi proračuna bdita ministrstvo za finance in Fiskalni svet. Soroden mehanizem od leta 2000 omejuje financiranje političnih strank.5252 Do leta 2023 je 23. člen ZPolS določal, da sredstva za stranke ne smejo presegati 0,017 % bruto družbenega proizvoda, doseženega v letu pred sprejetjem proračuna; novela ZPolS-G iz leta 2023 pa je dodala dno za razpon med 0,0085 in 0,017 odstotka, izbiro znotraj razpona pa prepustila kolegiju predsednika državnega zbora.
Osnova je leta 2024 znašala 280,56 milijona evrov. Toliko od 650,61 milijona vseh javnih sredstev za civilno družbo ostane, ko odštejemo osebno asistenco (203,16 milijona), občinska sredstva (150,18 milijona) in dohodninske namenitve (16,71 milijona). Četrt odstotka tedanjega BDP (67,4 milijarde evrov) znaša 168,5 milijona. Strop ta sredstva torej skrči za skoraj 40 odstotkov. Manjša renta pa pomeni tudi manj lova nanjo – čas, talent in denar, ki zdaj ponikajo v dvorjenju politiki, se začnejo vračati v produktivnejše dejavnosti.
Prag dohodninske namenitve dvignimo z enega na dva in pol odstotka.5353 Podoben, a nižji prag poznajo tudi Poljska (1,5 %), Litva (1,2 %; leta 2020 znižan z dveh) in Madžarska (1 %, izvorna shema iz 1996); Slovaška svoj dvoodstotni prag ob najmanj štiridesetih urah prostovoljstva dvigne na tri odstotke, v Romuniji pa je zastavljen celo pri 3,5 %. Sam mehanizem odstotkovne namenitve je uvedla Italija (otto per mille, 1985, sprva za verske skupnosti in državo), za njo pa so ga na civilno družbo razširile številne postsocialistične države – Madžarska, Slovaška, Litva, Poljska, Romunija in Slovenija. Drugod po razvitem svetu je za državljansko usmerjanje sredstev pogostejši davčni odbitek za donacije. Viri: ECNL, ngo.pl, EFA. Namen dviga je jasen: zmanjšati diskrecijsko moč politike in povečati vlogo državljanov pri odločanju o tem, kaj financirati v njihovi skupnosti. Je mehanizem, ki kliče k samovladi. Z višjim deležem pa posamezna namenitev tudi ni več tako drobna, zato mehanizem iz danes razmeroma banalnega vse bolj postane relevanten institut aktivnega državljanstva in pričakovati gre, da se tudi krog nameniteljev še naprej širi.5454 Ob dvigu stropa z 0,5 % na 1 % leta 2020 se je povprečna namenitev skoraj podvojila – z okoli 11 na okoli 21 evrov (do leta 2024 ustaljena pri okoli 25); število namenitev je s 467.980 (2018) naraslo na 691.025 (2024). Vira: FURS; CNVOS. Kdor bo želel podpirati psevdostranke, kakršne so organizacije Glasu ljudstva, jih bo lahko. Računam pa, da bo večina ob dani izbiri še naprej podprla tisto, kar skupnosti očitneje dodaja vrednost.
Sklad za razvoj nevladnih organizacij ukinimo. Gre za sklad na podlagi 28. člena ZNOrg, ki se polni iz neopredeljenega deleža dohodnine in je lep primer psevdostrankarske hobotnice na delu. Prav iz tega sklada je bil financiran tudi zgoraj opisani razpis za profesionalizacijo nevladnikov (gl. op. 37). Če organizacije civilne družbe državljanov niso zmožne prepričati, da so vredne podpore, potem naj pač dobijo manj sredstev, ne pa da nenamenitev pomeni še eno vrečo denarja za hobotnico.
Status delovanja v javnem interesu naj po mehanskem pravilu podeljuje davčni organ, ne ministrstva. Danes po 7. členu ZNOrg resorna ministrstva odločajo, kdo deluje v javnem interesu – in s tem, kdo sploh sme prejemati donacije iz dohodnine –, morebitne pritožbe pa presoja vlada. Politika torej na eni strani odloča o namenitvi velike večine sredstev, še za tisto manjšino, o kateri odločamo državljani, pa je v vlogi vratarja. Zato ni dovolj le povečanje deleža sredstev, o katerem odločamo državljani, ampak je potrebno sprostiti tudi nabor organizacij, ki jim lahko namenimo ta sredstva. Predlagam, da politično diskrecijo zamenja mehansko pravilo: status lahko pridobi vsaka registrirana pravna oseba z opredeljenimi organi, ki dohodka in premoženja ne deli članom – ob prenehanju ga prenese na drugo organizacijo v javnem interesu –, redno poroča o svojem delu in izkazuje dejavnost na katerem od zakonsko naštetih področij javnega interesa (6. člen ZNOrg). Brez komisij, brez političnega dobrikanja; za pritožbe pa naj bo pristojno upravno sodišče. Izvzem na podlagi razdeljevanja dohodkov/premoženja članom pa je potreben, da namenitev za civilno družbo ne prekroji kar v zasebno davčno olajšavo. Tak režim ni moja noviteta, več držav tak status podeljuje mehansko, preko davčnega organa ali registra.5555 Estonija: na seznam upravičencev do davčnih olajšav vpiše davčna uprava (EMTA) po merilih 11. člena zakona o dohodnini – javni interes, prepoved razdeljevanja dohodka, omejena plačila vodstvu, prenos premoženja ob prenehanju. Litva: status »prejemnika podpore« podeli register pravnih oseb po enakih strukturnih merilih (javni namen, nerazdeljevanje); davčna uprava izvaja mehanizem 1,2 % in nadzor nad rabo podpore. Švica: oprostitev za javno koristnost podeli kantonalni davčni organ po 56(g) členu zakona o neposrednem davku (splošni interes, nesebičnost, nepreklicna namenitev sredstev, dejanska dejavnost). Danska ima številčni prag: po §8A (Skattestyrelsen) nad 100 darovalcev letno po vsaj 200 kron oziroma nad 300 plačujočih članov, namen za skupino nad 35.000 oseb. Povsod je odločitev izpodbojna pred sodiščem. Skupno vsem štirim je prepoved razdeljevanja dohodka in premoženja. Poročanje in odvzem statusa ob nespoštovanju obveznosti ureja veljavni ZNOrg (11. in 13. člen): poročilo je dvoletno, status pa preneha z odvzemom, ne samodejno. Viri: skat.dk (C.A.4.3.5.8) in danskelove § 8A; estonski zakon o dohodnini (Tulumaksuseadus), § 11; litovski zakon o dobrodelnosti in podpori (Labdaros ir paramos įstatymas), 7. in 13. člen; švicarski DBG, čl. 56(g), in ESTV, Kreisschreiben št. 12 (1994). Ostane le uvrstitev dejavnosti med zakonsko našteta področja – to pa razsodi sodišče, ne politika.
Sindikalno reprezentativnost omejimo na tri leta; obnovi naj se le ob članstvu, izkazanem s plačanimi članarinami. Prag ostaja tak, kot ga določata 8. in 9. člen ZRSin, postopek pa tak, kot ga določa 10. člen. Ukrep odločbi iz 10. člena doda zgolj iztek, s tem pa sindikalni vpliv veže na današnjo člansko podporo, ne pa, bizarno, na neke spomine podpore, ki je že davno ni več.
Zakonodajni izplen tega reformnega paketa so novele ZNOrg, ZDoh-2 in ZRSin. V pristojnosti treh ministrov: Francija Matoza, Andreja Širclja in Anžeta Logarja. Javnofinančni učinek pa okoli 80 milijonov evrov prihranka na leto. Več namenitev za gasilce, gorske reševalce in dobrodelne organizacije – in odločno manj denarja za plačani politični aktivizem vseh vrst.